Struktura osebnosti in družine meridianov

Telesna psihoterapija (neposredno in posredno delo z organizmom kot utelešenjem mentalnega, čustvenega, socialnega in duhovnega življenja) se je intenzivno ukvarjala z fazami razvoja otroka in strukurami osebnosti, oziroma kaj vpliva na razvoj osebnosti. V nadaljevanju vam bom te sestave strnjeno predstavila, ter pisala o tem, zakaj je poznavanje sestav osebnosti lahko koristno pri delu z ljudmi z psihičnimi motnjami.


Wilhelm Reich (1897 - 1957) in njegovi učenci povezujejo razvoj osebnosti z obrambnimi mehanizmi zgodnjega otroštva, ki se razvijejo zaradi travmatičnih življenjskih pogojev. V procesih psihoterapije se te osebnostne strukture analizira, se z njimi sooči in se jih premaga. Sodobna dognanja pa poudarjajo tudi organizacijsko in osmislitveno moč osebnosti. Zgodnjeotroške strategije obdelave in interakcije razumejo kot ustvarjalne poskuse razrešiti okove neprevilnega telesnega delovanja. Majhen otrok razvije vzorce mišljenja (nazori, dogme), ki se utrdijo v nezavednem načinu obnašanja in se nato pretvorijo v energetsko obliko moči.
Hakomi terapija sloni na tem, da se majhen otrok na vsaki stopnji razvoja lahko odziva z umikom ali agresijo. Ima izbiro med regresivno hipo-strategijo kot na primer resignacijo ali potlačitev čustev, ali agresivno hiper-strategijo kot je preveč vneto obnašanje in trma. Hipo-strategija temelji na dogmi "ne morem". Je posledica otroške nemoči in ocene, da so cilji nedosegljivi in konfliktne situacije neobvladljive. Energija se usmeri navznoter. Hiper-strategija temelji na dogmi "lahko". Situacije sprejema kot izziv, energija se usmeri navzven. Zaradi tega lahko pri odraslih z hipo-strategijo opazimo energetsko bolj sodelujočo in drobno zgradbo telesa, pri ljudeh z hiper-strategijo pa bolj močno in togo telo.

• Razvoj zaščite zavesti se začne že pred rojstvom. Osnovna vprašanje še nerojenega otroka so: Ali sem zaželjen? Ali sem varen? Prazaupanje se mora pri njemu še razviti. V maternici se lahko otrok zaradi telesnih vplivov, negativnih misli, stresa in strahu matere in njenega okolja, čuti ogroženega. Zarodek dvojčkov zlahka splavi. Pomemmbni življenjski pogoji pred in po rojstvu so stabilnost, ritem, pripravljenost sprejemati in ljubeče sonihanje skozi mater. Če se otrok v teh prvih fazah življenje počuti negotovo, se kasneje pojavijo eksistenčni strahovi in občutek ogroženosti. Razvije se prva strategija osebnosti, ki se ji reče "shizoidna". Shiziodni vzorci so v osnovi umik, disociacija, bežanje in splošno nezaupljivost. Pri odraslih osebah je pogosta tendenca, da živijo bolj v duhu kot v telesu. Razvijejo inelektualne, umetniške in duhovne vrline, vendar hkrati tudi težnje k nerealnosti in izolaciji. Shizoidna sestava je občutljiva, boječa, umaknjena. Iz energetskega vidika opazimo skrčenje navznoter (potegniti se skupaj in se zamrzniti vase), majhen mišični tonus, nepovezanost delov telesa, pomanjkljiva prizemljitev in centriranost (ostredotočenost nase). Pod stresom se energija dvigne navzgor, človek deluje duševno neprisotno. Življenjska naloga ljudi z shizoidno strukturo je premagati težnje po umiku, se aktivno približati drugim ljudem in potegniti meje med duševno neprisotnostjo ter telesnostjo in prisotnostjo živeti Tukaj in Zdaj.

• Novorojenček potrebuje energijsko oskrbo. Hrano, ljubeznivost, telesno toplino, navezanost, varnost, stalnost, ritem in meje. Bonding, prva zveza z materjo da vedeti ali bodo odnosi v prihodnosti lahko doživeti kot ljubeči, v podporo in bodo stabilni. V prvi dveh letih življenja je biti negovan v središču. Kdor ni bil nikoli dovolj dojen, tudi v zrelem obdobju čuti strah pred tem, da ne bo nikoli dobil dovolj. Če osnovne potrebe majhnega otroka niso zadovoljene in se otrok počuti zapostavljenega (npr. ob smrti ali bolezni matere), ne more razviti dovolj stabilnosti. Prazaupanje v ljudi je omajano in eksistenčni strahovi se vtisnejo v občutenje življenja. Razvijejo se oralne tendence osebnosti, ki jih lahko označimo kot potrebo po naravnanosti nase. Človek je notranje šibak, prazen in potrebuje moč od zunaj. Pride do visokih pričakovanj in zahtev do drugih. Nikoli ni zadovoljen. Uveljavitveni, hiper strategiji zaradi velike potrebe po somostojnosti lahko sledi, da se oblikuje v pretiran narcisizem in lahko deluje arogantno, samoljubno in pohlepno. Struktura energetsko deluje rigidno-falično. Sodelujoča strategija (hipo) pelje do nesamostojnosti in navezanost z ustrežljivim, popustljivim vedenjem. Opazimo lahko odvisnost, težnje k zasvojenosti in depresivna razpoloženja. Čovek pričakuje razumevanje in sočustvovanje, ne da bi znal to tudi drugim vračati. Občutek ima, da mora vse narediti sam, saj nikomur ne more zaupati. Posledice tega so osamljenost, notranja praznina, občutki nemoči in nezadovoljstvo. Drugi ljudje se ob njem počutijo izčrpane. Energetsko je resignirano osebnost običajno značilna nemoč, utrujenost in pasivnost, kot tudi pomanjkanje energije v rokah in nogah. Zgoraj energija išče kontakt in vsrkava, spodaj pa je oslabljena, nezmožna stanja na nogah. Ljudje z oralnimi sestavami imajo v življenju nalogo razviti več radosti in zadovoljstva, izpolniti svoje potrebe in razviti sočutje do drugih.

• V naslednji fazi mora eno do dvoleten otrok razviti neodvisno voljo. Gre za vprašanje "Kdo sem?" in za pravico do svobode in individualnosti. Preizkušanje bližine in oddaljenosti znotraj jasnih pravil in ljubeče zastavljenih okvirov, je pomembno. Pretirano zaščitništvo s strani staršev, preplavljenost z čustvi, manipulativno vedenje in ne jemati otroka resno pelje do tega, da se otrok obnaša nemočno in odvisno, ter se počuti izdanega. Otrok se odzove z občutki manjvrednosti in to prikrije z zaničevanjem ter občutki premoči nad starši. Čustva se skrijejo in potlačijo. Odrasel človek svet doživlja kot manipulativen. Razvije se psihopatska struktura osebnosti. Vzorci odzivov, ki so bolj ženske narave, so zapeljivost, šarmantnost, dobrikanje in spletkarstvo. Bolj moška strategija je trdost, zaverovanost v svoj prav, obremenljivost, dominanca, hkrati pa tudi karizmatičnost, človek je pripravljen pomagati in mogoče ga je navdušiti. Energijska manifestacija je elastično-prilagodljiva (ženske) ali napihnjeno-dominantna (moški). Življenjska naloga takih ljudi je naučiti se predanosti, se osvoboditi in živeti bolj iz srca.

• Med drugim in četrtim letom se glede na poraze lahko izoblikuje mazohistična strategija. Če mati veliko nerga, ponižuje, zatira vsak upor, ljubi pogojno in pri otroku izziva občutke krivde in sramu, otrok ne more popolnoma razviti samostojnosti. Tipične povedi otroka so "Karkoli naredim, je vedno narobe. Jaz sem kriv. Moram biti ponižen, da bom lahko ljubljen." Razvije se klečeplaznosti zvesta strategija žrtve ("sem nemočen a nisem kriv") ali provokativna, močna strategija človeka, ki vedno reče ne. Nakopiči se veliko besa, ki ga oseba zadržuje v sebi ("bes te nažira od znotraj "). Energetsko izgledajo ramena obremenjena. Zgornji del trupa deluje čokato, pod pritiskom, obsežno, lenobno. Pogovor je resen, težak in poln očitkov. Ljudje z mazohistično strukturo imajo za nalogo naučiti se samostojnosti, zaupanja vase in se nehati kriviti, si vzeti več prostora in svobode ter se rešiti okamenelosti.

• Z določitvijo seksualne identitete po tretjem letu se otrok vživi v družbo. V tej fazi se lahko razvijejo rigidne strukture osebnosti. Če so starši zelo zahtevni, se postavi vprašanje "Ali sem dovolj dober?". Bolj moška, falična hiperstrategija je posledica visokih pričakovanj in pritiskov nenehnega boja za uspeh. Agresivno, na dosežke orientirano načelo se glasi:"Jaz hočem". Občutek vrednosti je odvisen od dejanja. Osebnost se lahko razvije v preveč aktivno, častihlepno, perfekcionistično, zavzeto in nadzorujočo. Videz je pomembnejši od biti. Potrebe drugih izpolnjuje na račun lastne avtentičnosti. Občutke tlači. Energetsko se opazi splošno napetost, naboj medenice in zadržan prsni koš. Ljudje z rigidnimi strukturami se morajo sprostiti izzivov, nadzora in perfekcionizma ter dati prostor občutkom.

• Histerična, prej ženska strategija temelji na izkušnji, da se starši umikajo. Otroka ne jemljejo resno, mu ne prisluhnejo, dajo bratom in sestram prednost, ali jih je strah spolnosti otroka. Otrok je razočaran in njegovo dostojanstvo je ranjeno. Strah ga je, da bi izgubil kontakt z starši, pa tudi da bi terjal strah. Tipično verovanje je: " Ne pazijo name. Nihče mi ne prisluhne. Nihče me ne razume." Vprašanje se glasi:" Kaj naj naredim?" Strategija je pasivna, hrepeneča, zapeljujoča. Pozornost izzove z eksplozivnimi čustvenimi izbuhi. Telo vilinske lolite je zgoraj rigidno in zaščitniško, spodaj mehko in ženstveno. Življenjska tema je odpreti srce.

Opisani osebnostni procesi so poenotenja in se do potankosti tako kot so tu opisani redko pojavijo. Osebnostni procesi se pojavijo kot reakcija na strah. Zgodnji otroški strahovi vodijo v pogojenosti, avtomatične odzivne vzorce in tipične nazore. V prvi fazi pred in po rojstvu lahko prevladuje eksistenčni strah. V drugi fazi lahko strah prepreči normalen razvoj. V tretji fazi gre za strah, da ne bi bili priznani kot del družbe in bi se nam odrekli. Človek lahko v sebi prepozna elemente vsake strukture osebnosti.
Duševni problemi in krize pri odraslih nastanejo takrat, ko zgodaj priučena naravnanja in vzorci obnašanja delujejo utesnjujoče in ovirajoče na dobro počutje in medčloveške odnose .

Pomen osebnostnih struktur pri shiatsu
Postreichianske strategije osebnosti se lahko pripiše trem družinam meridianov. S shiatsu jih lahko energetsko dosežemo in jim nudimo oporo:

1. družina meridianov: Shizoidna struktura osebnosti je povezana z obdobjem pred in po rojstvu in z elementom Kovine (telesnost in dih). Sporočilo dotika je lahko: Tukaj si, varen, zaščiten, in gotov vase. Lahko zaupaš, izpustiš nadzor in se umiriš. S shiatsu lahko podpiramo teme ko so prizemljitev, čutenje telesa in postavljanje meja. Notranje napetosti se sprostijo, omogoči se dostop čustvom.
Oralna sestava je povezana z eksistenčnim strahom novorojenčka in elementom Zemlje. Notranja naravnanost obravnave bi lahko bila: Vse je tu ("hranljivo" osredotočanje). Delo na pacientovi Hari in nogah je lahko posebej v oporo.

2. družina meridianov: Razvoj avtonomnega Jaza in volje je povezan z psihopatičnimi in mazohističnimi strategijami in elementom Ognja in Vode. Notranja naravnanost obravnave je lahko: Vredu si, tako kot si; lahko slediš svojim vzgonom in najglobljim srčnim željam in živiš svoje lastno življenje. Previdno sta lahko ponujena gibanje in lahkotnost pri delu z pacientom (rotacije, raztezanja, dinamika).

3. družina meridianov: Socializacija v družbo je povezana z razvojem rigidne (falične in histerične) strukture in z elementoma Dopolnilnega Ognja in Lesa. Osredotočanje med obravnavo bi lahko bilo: Smeš se čustveno odpreti in se povezati z drugimi ljudmi (Osrčnik); smeš zaupljivo stopiti na svojo življenjsko pot (Jetra). Rigidnost v prsnem košu se tako polagoma od sprosti.

Pogojene naravnanosti in strategije obnašanja se kažejo na fizičnem telesu (zgradba, drža telesa itd.), v ponavljajočih vzorcih Hara-diagnoze, v auri, in so očitne v pogovoru. Prepoznavanje sestav osebnosti lahko shiatsu terapevtu pomaga pri tem, da se v obravnavi poveže z strukturnimi, globoko ležečimi življenjskimi temami. Zoženemu, prisiljenemu lahko ponudimo sprostitev, odprtje, širjavo in odrešenje. Zastalemu, okovanemu lahko ponudimo gibanje. Umirjenemu lahko ponudimo prostor in moč. Shiatsu lahko ustvari prostor za spremembe. Sprememba sama pa mora priti od pacienta, in terja njegovo zavest, motivacijo in voljo.