deloma povzeto po knjigi Christiane Northrup, M.D. za naslovom Women's bodies, womens wisdom
Psihološki in čustveni faktorji močno vplivajo na naše zdravje, saj naše misli in čustva vedno spremljajo biokemijske reakcije v telesu. Telo je kot reka informacij in energije in vsi deli so med seboj povezani. Znano je, da se rdeče krvničke v 28 dneh popolnoma obnovijo, medtem ko se celice celega telesa popolnoma obnovijo vsakih 6 mesecev. To neprestano obnavljanje telesa nam vsak dan ponuja možnost ozdravitve.
Sestavljeni smo iz energije in energija nas ohranja. Naša telesa so stalno spreminjajoča se energijska polja in vsak delček vsebuje informacijo o celoti. Čeprav energije, ki sestavlja našo celoto, ne vidimo, je pomemben del nas. Je življenjska sila, ki pomaga, da naše srce bije in pljuča dihajo tudi takrat, ko spimo.
Zavest ustvarja telo. Danes raziskave kažejo, kar so tradicionalne medicine že davno vedele: da sta telo in um povezana. Ni bolezni, ki bi bila le duševna ali zgolj telesna. Telo je zgrajeno iz dinamičnega energijskega sistema, na katerega močno vpliva naša prehrana, medsebojna razmerja, dedna zasnova in kultura. Čustva in prepričanja imajo močan vpliv na naše telo, saj so z njim fizično povezana preko hormonov, imunskega sistema in centralnega živčnega sistema.
Do pred kratkim so znanstveniki menili, da informacije v živčnem sistemu potujejo linearno iz živca na živec – kot elektrika v žicah. Danes pa je znano, da naši organi neposredno komunicirajo z možgani preko t.i. nevropeptidov (sporočilne molekule). Prej je namreč veljalo, da se nevropeptidi nahajajo le v možganih in živcih, zdaj pa vemo, da se nahajajo v celem telesu, tudi v notranjih organih, kot so črevo in ledvice. In ne samo, da naši organi vsebujejo nevrokemične snovi misli in občutkov, naši organi lahko te snovi tudi sami proizvajajo.
Bele krvničke vsebujejo protibolečinske substance podobne morfiju in hkrati vsebujejo nevropeptide. To daje človeku zmožnost nadzorovati bolečino brez zdravil. Tudi ženski reproduktivni organi vsebujejo receptorje, ki so povezani z možgani in imunskim sistemom. Potem je logično, da ko smo žalostne, se tudi naši organi počutijo žalostno in njihove funkcije so ogrožene.
Misel, ki jo gojimo dovolj dolgo, postane naše prepričanje in to postane naša biologija.
Bolezni, kot so revmatični artritis, multipla skleroza, endometrioza ali prezgodnja menopavza, so avtoimune, kar pomeni, da imunski sistem napade telo. Zakaj bi imunski sistem napadel celice telesa, če ne dobiva nekakšnega samodestruktivnega sporočila znotraj sebe?
Neizraženi občutki v našem telesu ostanejo kot majhne časovne bombe in ti se razvijejo v bolezen.
Kako prepričanje postane fizično?
Dr. Ellen Langer je naredila poskus s skupino starostnikov po sedemdesetem letu. Pet dni so preživeli na podeželju in naročeno jim je bilo, naj bodo takšni, kot so bili v letu 1959. Oblečeni so bili kot leta 1959, brali so časopise iz tistega časa in govorili so na isti način. Rezultati so pokazali, da se je s tem, ko so spremenili stanje duha, spremenilo tudi njihovo telo. Po petih dneh so vsi izgledali približno 5 let mlajši, spomin in sluh sta se jim izboljšala, fizična moč se je povečala.
To nam da misliti, da se težave, ki se pojavijo v starosti, lahko navezujejo na prepričanje o tem, kaj naj bi starost prinesla. Če se ne bi omejevali s temi prepričanji, bi leta »propada« veliko laže nadomestili z leti rasti in razvoja.
Zdravje ženske
Christianne Northrup, priznana ginekologinja iz Združenih držav, v svoji knjigi opisuje več primerov svojih pacientk. Ena od njih je bila vzgojena v strogo krščanski družini. Njena zgodba govori o tem, kako se spominja spovedi, h kateri je morala redno hoditi. Pri sedmih letih se je znašla v strašni dilemi ali govoriti resnico ali lagati o spolnem raziskovanju in masturbaciji. Ali lahko deklica sploh govori o tem? Ker pritiska ni zdržala so se ji tik pred spovedjo začele dogajati redne omedlevice, katerih ni mogla sama nadzorovati in se jih je sramovala. Nemogoče zahteve so jo pahnile v nezavest.
"Naša telesa so odlično merilo za to, kako dobro skrbimo zase."
Druga pacientka je imela slab bris. Vedela je, da odstranitev celic z materničnega vratu ne bo prineslo ozdravitve. Začela si je redno pisati dnevnik, z namenom, da bi lažje spoznala, kaj je pomembo za njeno ozdravitev. Po nekaj tednih je v sebi odkrila pomemben miselni vzorec v sebi, in sicer, da so spremenjene celice na materničnem vratu kazen za njeno seksualnost. Na poti na operacijo je v sebi začutila tako globoko odpuščanje do sebe in svoje spolnosti, da ji je šlo na jok. Ko so jo pregledali v ordinaciji, so ugotovili, da spremenjenih celic ni in da operacija ni potrebna. Hvaležna je, tako za fizično izboljšanje zdravja, kot za čustveno zdravljenje, ki ga je bila deležna.
Ženski možgani in moč samo-ozdravitve
Ženska ima čudovito zmožnost komunikacije s svojim telesom, saj pri svojem procesu mišljenja razpolaga z obema polovicama možganov. Morda je nekaterim od vas znano, kako težko je bilo v šoli odgovarjati na abc odgovore. Večina žensk namreč v vsakem odgovoru najde možnost pravilnega odgovora, saj razume, da je vse med seboj povezano in vidi »širšo sliko«. Šolski sistem so namreč ustvarili moški in zato morajo ženske prilagoditi svoj način mišljenja, če želijo v njem uspeti.
Jane Houston razlaga razvoj multimodalnega razmišljenje takole: »Skozi tisočletja so ženske stale pri ognjišču, z eno roko mešale juho in z otrokom na boku in brcale mamuta iz jame z drugo nogo.« Naučile smo se, kako se osredotočati na več stvari hkrati, ne samo nase, tudi na družino in pleme.
Pri večini žensk je corpus callosum, del, ki povezuje obe polovici možganov, debelejši kot pri moških. To pomeni, da so možgani povezani na drugačen način. Moški način razmišljanja je linearen in osredotočen na iskanje rešitve. Ženske pa pri razmišljanju uporabijo več različnih predelov možganov v obeh polovicah. Ker je desna polovica bolj povezana s telesom kot leva, imajo ženske boljši dostop do »modrosti telesa«.
To pomeni, da preko sporočil, ki tako celostno potujejo skozi njeno telo, lahko hitreje ustvari bolezen ali zdravje v notranjih organih.
»Pomemben del zdravljenja je pustiti drugim, da grejo skozi lasten proces učenja. Nihče ne more ozdraviti druge osebe.«
Izpoved Ane G. iz Ljubljane
»Ko sem izvedela, da sem bolana sem se seveda hudo prestrašila. Zbala sem se, da se bodo vsi strahovi, ki sem jih kdaj čutila znova zgrnili name. Morda je to povezano s tem, da sem že takrat podzavestno vedela, da je začetek raka pač nekaj, kar človek v sebi kuha dlje časa in da je bolezen močno povezana s preteklostjo. In le kako naj zdaj spremenim svojo preteklost in poskrbim za to, da bolezni ne bi bilo?
Pomislila sem, kako dolgo in kako pogosto je bil moj duh v vseh letih ogrožen. In pomislila sem, kako bom živela z boleznijo, ali pa kako bi lahko umrla. Ne glede na to, ali se bo na koncu zgodilo najslabše, sem vedela, da gre za časa mojega življenja za »življenje in smrt«. Da je edino, kar lahko naredim, da pozdravim svoje življenje in ga živim tako, kot bi ga morala že vedno – svobodna strahov preteklosti in prihodnosti. In potem tudi smrt lahko pride, ker bom vedela, da sem naredila največ, kar je bilo v moji moči.
Morda je bolezen mislila, da mi dela uslugo in morda mi jo je zares naredila. Zakaj v najhujšem obdobju sem se s seboj povezala bolj kot kdajkoli prej v življenju. Povezala sem se svojim najbolj notranjim bitjem. Prepustila sem se mu in vsak dan mi je pomagalo razumeti moje občutke in potrebe ter jim slediti. Začutila in premagala sem preteklost in prihodnost.
Naš notranji glas prihaja iz naših misli, čustev, želja in telesnih občutkov. Živeti povezani z našim notranjim glasom pomeni živeti z vsem našim bitjem – umom, telesom, čustvi in duhom. In takrat damo prostor zdravju.«
Ana G. se je pozdravila.
